Program reintegracije in rehabilitacije mladostnikov s čustvenimi motnjami in/ali motnjami hranjenja

Komu je program namenjen?

reintegracija po psihiatričnem zdravljenju motenj hranjenja in/ali čustvovanja
Program je namenjen mladostnikom do 26. leta, ki so že zaključili ambulantno ali bolnišnično specialistično psihiatrično obravnavo čustvenih motenj in/ali motenj hranjenja, in potrebujejo dodatne spodbude in podporo pri zaključevanju razvojnih procesov, navadno pa tudi pomoč pri ponovnem vključevanju v vsakodnevno življenje. Mladi se po zaključenem psihiatričnem zdravljenju, ko simptomatika motenj izzveni, pogosto soočajo z izzivi, značilnimi za razvojno obdobje mladostništva, kot so: osamosvajanje, zaključevanje šolanja in poklicna orientacija, priprava na partnerstvo in družino. Pogosto potrebujejo dodatno strokovno podporo pri izpeljevanju teh procesov in utrjevanju zdravih vzorcev funkcioniranja. Program reintegracije je namenjen tej skupini mladih z namenom, da se podpre njihov razvoj in zmanjša možnost recidiva.

Cilji programa

Pomoč pri zaključevanju razvojnih procesov in uspešnem vključevanju v vsakodnevno življenje. Preprečevanje recidivov.

Vključitev v program

Vključitev v program je mogoča na priporočilo lečečega pedopsihiatra ali psihiatra.
Za vključitev v program na stroške zavarovalnice zadostuje napotnica.
Na ZZZS predhodno NI potrebno pošiljati predloga za zdraviliško zdravljenje!
Program izvajamo tudi samoplačniško.
V sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje lahko vsako leto program zaključi preko 90 bolnikov.

Pred sprejemom se z mladostnikom pogovorimo osebno ali po telefonu, mu podrobneje predstavimo program ter se pogovorimo o njegovih pričakovanjih.

Trajanje in vsebina programa

Program traja od enega do treh mesecev. V tem času posameznik utrjuje na novo pridobljena spoznanja o sebi in drugih ter preizkuša ustreznejše in zrelejše oblike vedenja. V program po potrebi vključujemo tudi družinske člane. V času bivanja varovance spremlja tudi zdravnik, obravnava v programu pa poteka v sodelovanju z lečečim specialistom, pri katerem je otrok ali mladostnik zdravljen.

Program sestavljajo:

terapevtsko delo (terapevtske skupine in individualni pogovori, psihodrama, terapevtsko jahanje, gibalno izrazna terapija, glasbena terapija …),
trening socialnih veščin,
kreativne delavnice,
telesne dejavnosti (gibanje v naravi, tenis, odbojka, lokostrelstvo, plezanje po umetni steni …),
prosti čas, namenjen uresničevanju individualno zastavljenih ciljev (študij, iskanje službe, druženje z vrstniki…)

Terapevtsko jahanje
V okviru programa rehabilitacije in reintegracije poteka tudi terapevtska obravnava s pomočjo konja. Namen psihoterapevtskega jahanja je zmanjšanje simptomov in spreminjanje nefunkcionalnih prepričanj, vedenj ali čustev.
Terapevtsko jahanje je sodobna in široko uporabna metoda, ki jo prilagajamo glede na potrebe in cilje posameznikov ali skupine, izbrali pa smo jo predvsem zaradi primernosti za delo z otroki in mladostniki.
Pri obravnavi psiholoških težav s pomočjo konja je znanje konjarstva in jahanja v ozadju, saj je v ospredju predvsem vzpostavljanje empatičnega terapevtskega odnosa, skozi katerega lahko terapevt vpliva na zmanjšanje simptomov pri pacientu, na preoblikovanje vedenja, izboljšanje socialnih zmožnosti ravnotežja z okoljem ter na usmerjanje življenjskih procesov in osebnostno rast pacienta.
Terapevtsko poteka v skupini, in sicer dvakrat tedensko, pod vodstvom štirih pedagogov oziroma terapevtov s pomočjo konja, ki se izobražujejo na področju terapevtskega jahanja doma in v tujini. Vodja tima za terapevtsko jahanje je Katarina Mavec, univ. dipl. psih.

Terapevtsko jahanje in stik s konjem posameznika okrepi v telesnem, duševnem, emocionalnem in socialnem smislu.

Motnje hranjenja

Motnje hranjenja, med katere prištevamo:

anoreksijo nervozo,
bulimijo nervozo,
kompulzivno prenajedanje.

motnje v prehranjevanju in z njim povezano vedenje,
strah pred debelostjo oziroma težnjo za suhostjo,
izkrivljen in moten odnos do lastnega telesa,
moteno zaznavo oblike telesa in telesne teže,
pretirano ukvarjanje s telesno težo in z videzom.

Čustvene motnje

Čustvene motnje pri otrocih in mladostnikih zajemajo različne duševne motnje.
Med pogoste oblike čustvenih težav pri otrocih in mladostnikih sodijo:

anksiozne motnje (šolska fobija, separacijske anksioznosti, socialne fobije, generalizirana anksioznost, obsesivno-kompulzivna motnja),
depresija.