Program reintegracije in rehabilitacije mladostnikov s čustvenimi motnjami in/ali motnjami hranjenja
Mladostniki s čustvenimi motnjami in/ali motnjami hranjenja po zaključenem zdravljenju praviloma potrebujejo strokovno pomoč in podporo pri ponovnem vključevanju v vsakdanje življenje. Zato smo razvili program, ki mladim nudi strokovno podporo pri soočanju z izzivi, ki pogosto ostanejo tudi po zaključenem zdravljenju, kot so: zaključek šolanja, osamosvajanje od družine, priprava na poklicno delo in partnerstvo. Namen programa je strokovna pomoč mladim pri utrjevanju zdravih vzorcev funkcioniranja in pri nadaljnjem razvoju z namenom, da ne pride do ponovitve bolezni.
Vsebina programa in trajanje:
Program je namenjen mladostnikom do 26. leta, ki so že zaključili zdravljenje in potrebujejo pomoč in podporo pri že doseženem napredku ter pri ponovnem vključevanju v družbo.Program sestavljajo:
- terapevtsko delo (terapevtske skupine in individualni pogovori, psihodrama, terapevtsko jahanje, gibalno izrazna terapija, glasbena terapija),
- trening socialnih veščin, skupina za organizacijo časa,
- kreativne delavnice,
- telesne dejavnosti (gibanje v naravi, tenis, odbojka, lokostrelstvo, plezanje po umetni steni …),
- prosti čas, namenjen uresničevanju individualno zastavljenih ciljev (študij, iskanje službe, druženje z vrstniki …).
Mladostniki bivajo v samostojnem gospodinjstvu v okviru zdravilišča. Dnevno se vključujejo v različne zgoraj navedene skupinske aktivnosti. Vsak dan imajo tudi prosti čas, ki je namenjen uresničevanju individualno zastavljenih ciljev. Mladostnika spodbujamo k spoznavanju lastne identitete, k prepoznavanju in razvijanju kakovosti, ki jih že ima ali bi jih želel imeti. Sočasno ga spodbujamo k ozaveščanju, načrtovanju in osmišljanju vrednot in ciljev, ki so zanj pomembni, ter k njihovemu postopnemu uresničevanju. Na skupini za organizacijo časa se učijo načrtovanja svojega prostega časa, s čimer dobijo boljši vpogled v prosti čas, ter koliko in kako uresničujejo svoje želje. S pomočjo strokovne osebe se seznanjamo z zdravimi prehranjevalnimi navadami, s pomenom uravnotežene prehrane in se urijo v samostojni pripravi obrokov. Na terapevtskih skupinah in v individualnih pogovorih osvetljujejo aktualne dileme, s katerimi se soočajo ob osamosvajanju in vključevanju v domače okolje. Na gibalno izrazni terapiji preko gibanja izkušajo povezovanje telesa z občutji in mislimi ter utrjujejo realnejšo telesno samopodobo. Da bi mladostnik lahko dosegel razvojne naloge, se morajo spremembe dogoditi tudi v družini, v odnosih med starši in mladostnikom. Zato je zaželeno, da se v program po potrebi vključujejo tudi družinski člani. Vikende preživljajo v domačem okolju.
Psihoterapevtsko jahanje:
V okviru programa rehabilitacije in reintegracije potekajo tudi psihoterapevtske aktivnosti s pomočjo konja. Program je prilagojen starosti in težavam mladostnika. Pred tem se z njim oziroma s celotno družino pogovorimo o ciljih in pričakovanjih ter trajanju programa.Naloge in igre s konji mladostniku omogočajo, da lažje razume in sprejme sebe in okolico. Pogovor ob konjih daje prostor izražanju čustev, pričakovanj, ciljev in želja. Stik s konjevim telesom in njegovo premikanje spodbujata zavedanje in sprejemanje lastnega telesa, občutkov in čustev. Napredek od sedenja na vodenem konju, jahanja na lonžirnem traku in, končno, samostojno jahanje krepijo mladostnikovo samozavest in samozaupanje. Skupinsko delo s sovrstniki pa ga spodbuja tudi h grajenju kakovostnih medsebojnih odnosov v skupini in družbi.
Psihoterapevtsko jahanje poteka v skupini, in sicer dvakrat tedensko pod vodstvom štirih sodelavk, strokovnjakinj na področju terapevtskega jahanja. Varovanci vsak dan aktivno sodelujejo tudi pri oskrbi in hranjenju konj.
Kaj pridobi mladostnik?
Mladi, ki so program že zaključili, povedo, da je bilo zanje v programu še zlasti dragoceno, da so lahko v družbi vrstnikov in razumevajočih in naklonjenih terapevtov varno preizkušali nove odzive in vedenje ter utrjevali spoznanja o sebi in drugih. Tako so skupaj in vsak zase postavili nove, trdnejše temelje zdravega odraščanja.Kako se lahko mladostnik vključi v program?
V program se mladostnik vključi na priporočilo svojega lečečega pedopsihiatra ali psihiatra. Ta izda napotnico za nadaljevanje zdravljenja v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna ali pa za to zaprosi bolnikovega osebnega zdravnika. Tako stroške zdravljenja krije zdravstvena zavarovalnica. V program lahko mladostnika vključite tudi samoplačniško. V tem primeru napotnica ni potrebna.Kaj so motnje hranjenja in čustvovanja?
Motnje hranjenja, med katere prištevamo anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo in kompulzivno prenajedanje, so duševne motnje z resnimi telesnimi zapleti. Pri otrocih in mladostnikih, ki imajo motnje v prehranjevanju, se lahko pojavlja strah pred debelostjo oziroma težnja za izrazito suhostjo, izkrivljen in moten odnos do lastnega telesa, motena zaznava oblike telesa in telesne teže, pretirano ukvarjanje s telesno težo in z videzom.Med čustvene motnje pri otrocih in mladostnikih sodijo različne bolezenske tesnobe, kot na primer tesnoba pred šolo ali družbo na splošno, tesnoba pred ločitvijo od bližnjih, splošna tesnoba. Sem sodijo tudi bolezensko vsiljene misli in dejanja ter stanja depresije, psihosomatske težave, potravmatska stresna motnja, …
